| Čudoviti svet filtrov
 |
|
Ne glede na to, kako obsežno in priročno lahko fotografije obdelamo z namensko programsko opremo, še vedno velja, da je nemogoče k življenju priklicati informacije, ki jih na posnetkih ni. Popravljanje posnetkov zaradi odvzemanja informacij poškoduje njihove podatke, kar je lepo vidno na histogramih, kjer se pojavljajo vrzeli. Izgube so na računalniškem ekranu skorajda nezaznavne, vendar pri visoko ločljivem tisku in na večjih formatih postanejo očitne. Obstaja neverjetno pestra izbira filtrov in s tem tudi možnih učinkov na posnetek. Polarizacijski filter se prav gotovo uvršča med klasične filtre: je na splošno primeren za fotografiranje v zmernem vremenu, ob sončnih dnevih odstrani sivo-moder lesk in vse barve izpostavi v čistejšem sijaju, še posebej nebesno modro. Polarizacijske filtre je na objektivu mogoče vrteti in s tem uravnavati njihov učinek. Najučinkovitejši so, ko sonce sije pod (rahlim) kotom in pravokotno na objektiv. Na Olympusovem E-sistemu je potrebno uporabljati krožne (cirkularne) polarizacijske filtre, saj ti v nasprotju z linearnimi filtri ne motijo meritev osvetlitve. Polarizacijski filtri zmanjšajo tudi odseve z nekovinskih površin, npr. stekla ali vode. Za ljubitelje črno bele fotografije je gotovo zanimiv infrardeči filter, ki ga lahko vidimo na levi fotografiji. Ker infrardeča svetloba povzroča motnje v običajni barvni fotografiji, so fotoaparati Olympus E-sistema opremljeni z notranji IR filtri, ki infrardečo svetlobo pred svetlobnim tipalom skoraj povsem zaustavijo. Obstajajo tudi drugačni infrardeči filtri, ki skoraj povsem zaustavijo vidno svetlobo in prepuščajo le infrardečo. Tako je za izdelavo celotnega posnetka na voljo le malo svetlobe, ki se prebije mimo obeh filtrov. Zato je potrebno znatno podaljšati čas osvetlitve. Za infrardeče fotografije je najprimernejši trenutek okoli poldneva ob sončnih dneh. Nasvet: uporabljajte močne infrardeče filtre, ki vidne svetlobe ne prepuščajo (npr. B+W IR 093 ali Heliopan RG 780). Na E-sistem fotoaparatih vključite filter za odstranjevanje šuma. Temperaturo beline ob nameščenem filtru določite ročno. Fotoaparat namestite na stojalo in sliko najprej izostrite brez IR filtra. Ostrino ročno naravnajte tako, da bo izostreno območje nekoliko za glavnim motivom, saj se IR goriščna točka nahaja pred vidno svetlobo. Fotoaparat sprožite za približno 10 sekund ob nameščenem filtru, zaslonki 7,1 do 8 in ISO 200. Rdečkasto fotografijo preglejte na monitorju v povečavi. Eksperimentirajte – vredno je poskusiti! |
| |
|
|
|
VRSTE FILTROV IN NJIHOVI UČINKI
- Filter za mehko ostrino: polepša videz kože na portretih
- Sivi (nevtralni) filter: izravna kontrast osvetlitve
- Zaščitni filter: za zaščito objektiva
- Polarizacijski filter: več barv, manj odsevov
- Prehodni sivi filter: zmanjšuje ekstremne kontraste
- Infrardeči filter: za ustvarjalni izraz (glej fotografijo na desni)
- Ojačevalnik rdečih tonov: rdeči barvni toni zažarijo
|
|

|
Umetniški fotograf STEVE BISGROVE je zgornjo fotografijo posnel na posestvu Villa Melzi, Ballagio, pri jezeru Como v Italiji: »Ko fotografiram z infrardečo svetlobo, iščem kraje z nekaj mistike, ki pa niso prezapleteni (všeč so mi tudi enostavne kompozicije) – prostrana pokrajina bi bila na infrardečem posnetku precej pusta in nezanimiva. Na splošno je več infrardeče svetlobe poleti, v vročem vremenu, vendar dajejo nekoliko medlejše, oblačne razmere ob nižjih temperaturah, ko je svetloba mehkejša in sence neizrazite, precej zadovoljivejše rezultate. Na zgornji fotografiji vidimo temne, zelene travnate površine in peščene steze. To so močni elementi, ki bi na barvni fotografiji prevladali nad kipom in vrtno uto. Oblake, ki obdajajo gore v ozadju, infrardeča svetloba poudari, kar gledalca vabi, naj pogleda onkraj motiva v ospredju in se poglobi v fotografijo.« - Več o v Rimu živečem Britancu: http://www.stevebisgrove.com/ |
|