Izziv: Čeprav ročno ostrenje predstavlja pomembno možnost za izostritev posnetkov, si večina fotografov do ustrezne ostrino pomaga s samodejnim ostrenjem. Pri tem je zelo priročna uporaba slednjega gotovo odločilni argument. Vendar svoje naloge ne opravljajo vsi sistemi enako dobro. Prva in najpomembnejša pogoja, ki ju mora sistem samodejnega ostrenja izpolniti, sta natančnost in hitrost. Pri tem mora seveda biti zanesljiv – tudi v težavnih razmerah, npr. ob šibki svetlobi, nizki kontrastnosti ali ob navpičnih črtastih vzorcih motiva. To je še posebej pomembno za profesionalne fotografe, ki pričakujejo (in potrebujejo) dosledno visoko kakovost fotografij za ohranitev svojega ugleda in zaslužka.
|
Analiza približno 1000 fotografij, ki so jih posneli profesionalni fotografi, je pokazala, kako so glavne točke ostrenja porazdeljene na kompoziciji na večini posnetkov. S pomočjo te informacije 11-točkovni sistem samodejnega ostrenja pri Olympusu E-3 pokriva vsa ustrezna območja slike. |
|
 |
Rešitev: Skupaj z Olympusovim D-SLR E-3 je bil predstavljen tudi novo razviti sistem samodejnega ostrenja, ki postavlja nove standarde na področju hitrosti, natančnosti in zanesljivosti. V kombinaciji z objektivom ZUIKO DIGITAL ED 12-60 mm SWD je bilo tako mogoče doseči najhitrejše samodejno ostrenje na svetu z najvišjo mero natančnosti. Novi sistem poleg izjemno hitrega ostrenja fotografom prinaša tudi druge prednosti, predvsem zanesljivo delovanje ob najrazličnejših načinih uporabe, npr. pri sledilnem ostrenju..
Kako deluje: V Olympus E-3 je za samodejno ostrenje vgrajen 11-točkovni dvokrižni tip senzorja. Na vsaki točki ima po dve območji zaznavanja vzdolž vodoravne in navpične osi, ki sta razporejena v vzorcu zamaknjene šahovnice (angl. »hound’s tooth pattern«). Nekateri temu pravijo tudi »polovično zamaknjen vzorec« (angl. »half-pitch shifted«). Z njim je tudi ob šibki svetlobi zagotovljena največja mera učinkovitosti. E-3 ima dejansko kar 88 učinkovitih podatkovnih točk. Načrt senzorja je bil izdelan na osnovi analize nahajanja glavnih motivov v kompozicijah približno tisoč profesionalnih fotografij, posvetovali pa smo se tudi s številnimi fotografi.
 Skica senzorja v obliki zamaknjene šahovnice. Polovično zamaknjeni področji zaznavanja zaznata točke izostrenosti veliko natančneje kot običajne vrste senzorjev. Z združevanjem različnih izhodnih signalov senzor doseže izjemno ostrino slike.
Fotografi lahko natančno izberejo aktivno točko ostrenja, prav tako pa tudi pot točke ob izbiri.
Starejše informacije o tej temi
|
|
|